Sporočilo Evropske komisije A reinforced European Research Area partnership for excellence and growth1 določa Evropski raziskovalni prostor (ERA) kot enoten raziskovalni prostor, odprt za vse, temelječ na notranjem trgu, s prostim kroženjem raziskovalcev, znanosti in tehnologije. Eden od ključnih ukrepov, predvidenih za dosego tega cilja, je odprti dostop do znanstvenih informacij.2

V Evropskem raziskovalnem prostoru je raziskovalna dejavnost financirana preko okvirnega programa za raziskave in inovacije (Obzorje 2020 v obdobju od leta 2014 do leta 2020) ter nacionalnega financiranja v državah članicah Evropske unije (v Sloveniji na primer s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije ...).

V Preglednici 1 so navedeni strateški in izvedbeni dokumenti za sofinanciranje raziskovalne dejavnosti preko okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje 20203 ter slovenskega nacionalnega financiranja, ki vsebujejo določila glede odprtega dostopa do znanstvenih informacij. V preglednico so zaradi članstva Slovenije v organizaciji OECD vključena tudi določila slednje glede odprtega dostopa do raziskovalnih podatkov.4

Preglednica 1: Strateški in izvedbeni dokumenti za sofinanciranje raziskovalne dejavnosti preko okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 ter slovenskega nacionalnega financiranja, ki vsebujejo določila glede odprtega dostopa do znanstvenih informacij

Okvirni program za raziskave in inovacije Nacionalno financiranje raziskovalne dejavnosti v Obzorje 2020 Sloveniji

Vlada Republike Slovenije je 3. septembra 2015 s sklepom številka 60300-5/2015/5 sprejela

Nacionalno strategijo odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015‒2020.5

A. Ključnadoločilanacionalnestrategijeodprtegadostopadoznanstvenih informacij

I. Znanstvene objave in raziskovalni podatki

V okviru nacionalno financiranih raziskav, ki so v katerem koli deležu financirane s proračunskimi sredstvi, mora vsak upravičenec zagotoviti odprti dostop do vseh recenziranih znanstvenih člankov, ki se nanašajo na raziskovalne rezultate, v največ šestih mesecih od datuma objave (oziroma v največ dvanajstih mesecih za objave na področju družboslovnih in humanističnih ved). Upravičenci naj si prizadevajo tudi za odprto dostopnost drugih vrst znanstvenih publikacij (znanstvene monografije, knjige, objavljena predavanja v zbornikih, siva literatura – poročila ...).

Upravičenci morajo zagotoviti, da je na svetovnem spletu v repozitoriju mogoče prebrati, prenesti in izpisati celotne vsebine vseh recenziranih objav, ki se nanašajo na rezultate raziskave.

Upravičenci naj si po svojih najboljših močeh prizadevajo za upravljanje avtorskih pravic na objavah s prostimi licencami (na primer Creative Commons CC BY), s čimer bo omogočena večja nadaljnja uporaba recenziranih publikacij (poleg branja, shranitve in izpisa tudi razmnoževanje, uporaba, razširjanje, prenos ter javni prikaz dela, izdelava in razširjanje izpeljanih del v katerem koli digitalnem mediju za kateri koli odgovoren namen).

Raziskovalni podatki, financirani z javnimi sredstvi, morajo biti v čim večji meri odprti in dostopni s čim manj omejitvami.6 Odprte podatke se mora dati poiskati, do njih dostopati, jih ovrednotiti in razumeti, uporabni morajo biti za druge in po možnosti interoperabilni, skladno z določenimi standardi kakovosti.

Odprti dostop do raziskovalnih podatkov se nanaša na pravico do spletnega dostopa in ponovne uporabe digitalnih raziskovalnih podatkov pod pogoji, določenimi v pogodbi o dodelitvi sredstev. Dostopanje, rudarjenje, izkoriščanje, reproduciranje in razširjanje je brezplačno.